Verbalna in neverbalna sporočila - kakšna so naša? Se jih zavedamo? Tudi tistih, ki so namenjena otroku? Kaj pa otrokova sporočila in njegove neizrečene besede? JIh opazimo?
VERBALNO - NEVERBALNO
Dandanes je opaziti, da ljudje vse preveč pozornosti dajemo verbalnim sporočilom in pozabljamo na tista neizrečena, ki so veliko bolj resnična in realna. Pri verbalni komunikaciji lahko besede skrbno izbiramo in sporočila oblikujemo po lastni presoji. Neizrečena sporočila so pa tista, ki izvirajo iz naše notranjosti. In običajno povedo veliko več…
Ali se zavedamo svojih verbalnih in neverbalnih sporočil? Ali se zavedamo vseh tistih, ki jih dajemo svojemu otroku? Ali se zavedamo, kakšen vpliv imajo naša sporočila? Kaj pa otrokova sporočila in njegove neizrečene besede? Jih slišimo? Ali smo pozorni samo na tista, ki jih zna ubesediti in glasno izraziti?
DOBRI NAMENI NISO DOVOLJ
Ljudje smo si med sabo različni. Tudi otroci se razlikujejo med seboj. Vsaka družina ima svoj slog vzgajanja in s tem tudi svojstven način komuniciranja. Večini staršev je skupno eno: svojim otrokom želimo le najboljše. In sleherni dan si ti starši prizadevamo, da bi delali prav in uporabljali pravilne vzgojne metode. Toda mnogokrat presodimo narobe kljub dobrim namenom. Kaj je razlog temu?
Starši iščemo nasvete in na nas je, da najprej presodimo, ali so v skladu z našimi prepričanji. Včasih so lahko popolnoma zgrešeni ali pa si jih napačno interpretiramo in jih zaradi tega neustrezno uporabljamo. Včasih se iz ljubezni do otroka oklenemo nekoristnih nasvetov. Lahko gre za pomanjkanje znanja, največkrat pa gre za to, da se ne zavedamo govorice otrok na neverbalni ravni oz. medsebojne neverbalne komunikacije, ki poteka med otrokom in nami.
TELO SPOROČA
Ali ste že imeli izkušnjo, da se je vašem otroku pripetila nezgoda in vas v tistem trenutku ni bilo poleg? Če ste, ali se spomnite, kako ste se v tistem trenutku počutili, čeprav niste še ničesar vedeli, kaj se z vašim otrokom dogaja in četudi ste bili kilometre stran oddaljeni? Ali se morda spomnite notranjega nemira, ki ga niste mogli z ničimer povezati? Ali ste kdaj pomislili, da na ta način otrok komunicira z vami?
»NARAVNO STANJE«
Dejstvo je, da otroci nenehno »govorijo«, čeprav se starši tega ne zavedamo v slehernem trenutku. Največkrat jih ne slišimo, saj se ne nahajamo v istem prostoru in času kot otrok, čeprav smo fizično ob njem. Ali pa otrokovo obnašanje napačno presodimo, saj ne znamo/zmoremo zaznati odmika v njegovem obnašanju glede na njegovo »naravno stanje«. Kadar gre za odmik, ki traja neprekinjeno v nekem časovnem obdobju, je to znak, da se nujno moramo odzvati in delovati v otrokovo najvišje dobro. Takrat nas običajno kliče na pomoč in nam sporoča, da je v stiski, da ne zmore sam skozi določene izzive.
OTROK – ZRCALO
Otrokova stiska se sicer lahko nanaša na dogajanje v vrtcu, šoli, med prijatelji, z vzgojitelji, učitelji... Vendar največkrat se izkaže, da so odmiki v njegovem obnašanju, delovanju, čustvovanju, razmišljanju neposredno povezani s starši. Zakaj?
Otrok nas čuti, doživlja in zaznava vsako malenkost, ki se dogaja globoko v nas. Zaznava vibracijo glasu izrečenih besed. Zaznava vsako našo misel, četudi je ne more razumeti. In na vsak zunanji dražljaj, pozitiven ali negativen, se odzove. Lahko postane nemiren, glasen, moteč, nenehno išče pozornost, si nenehno želi naše bližine, hkrati mu nič ne ustreza, z jokom izsiljuje ali protestira. Nas odklanja, je nervozen, hiperaktiven, jezen, žalosten... Lahko gre v drugo skrajnost. Se zapre vase, v svoj svet. Je tiho, se umika v drug prostor. Njegov pogled govori, a ni viden, ni slišan. Iskre v očeh prenehajo žareti. Obupa, odneha, se umakne in čaka, da bo kdo opazil, kar sporoča.
POSKUSITE…
Naredite sprostitveni večerni ritual skupaj z otrokom ob sproščanju v nežni kopeli in branju pravljice. Otroka nežno masirajte in ga crkljajte dokler ne zaspi. Nato bodite še nekaj časa ob njem in takrat začnite premišljevati o področju, ki vam v tistem trenutku predstavlja največji stres. Opazujte otroka, kako se bo začel odzivati na vaše misli…