Pogled na otroka in razumevanje njegove vloge v družini in družbi se nenehno spreminjata. Odnos do vzgoje danes je veliko bolj human kot nekoč in čedalje bolj se približujemo pogledu in dojemanju otroka na način, da je celostno, dejansko bitje in ne antisocialno "polbitje", kar tudi avtor Jesper Juul izpostavlja v svojem delu Kompetentni otrok. Nekdanje koncepte vzgoje večinoma razumemo kot zastarele, neučinkovite ter destruktivne. Vendar zavedati se moramo, da so današnji otroci deležni drugačnih, a prav tako vprašljivih vzgojnih stereotipov (Ogorevc, 150). Zato pri presojanju o pozitivnih in negativnih učinkih stare kot tudi novodobne vzgoje moramo biti skrajno etični in odgovorni.
IZZIV NOVODOBNE VZGOJE...
Novodobna vzgoja izhaja iz otroka in delovanja staršev kot je v otrokovo najvišje dobro. Takrat si starši zmorejo nenehno predstavljati otroka kot svobodno bitje, ki deluje brezpogojno z ljubeznijo, brez laži in ni ukalupljen (Ogorevc, 150). Zmorejo otroku slediti, ga zares videti in slišati. Ga sprejemati točno takšnega kot je in se pri tem zavedajo lastnega vpliva na otroka tako na zavedni kot nezavedni ravni. Zavedajo se pomembnosti razlikovanja med tistim, kar njihov otrok zares potrebuje od tistega, kar morebiti sami mislijo, da je najboljše zanj. To poslednje je eden največjih izzivov, s katerimi se starši danes srečujejo.
USMERJENOST DANAŠNJE DRUŽBE...
Današnja družba usmerja človeka k nenehni tekmovalnosti in stremenju k popolnosti na »vseh« področjih. Na tistih področjih, ki so vidna navzven, pozablja pa na to, da človek ni le telesno bitje, temveč tudi energijsko in duhovno. Presoja, da je uspešen človek tisti, ki je visoko izobražen, ima visok položaj v družbi, kotira na vrhu poslovne lestvice, je materialno bogat, ima prestižen način življenja itd. In s tem ni prav nič narobe, v kolikor posameznik ohranja zdravje svojega duha in deluje, razmišlja ter čustvuje na način, ki ni v nikogaršnjo škodo oz. je v najvišje dobro vseh in vsega.
ZNANJE ZA LEPO PRIHODNOST...
V povezavi s tem izpostavljam eno najpogostejših napak, ki jih starši delamo danes. Zavedamo se, da je življenje nenehno učenje in da je znanje temelj prihodnosti vseh nas. Zato stremimo k temu, da imajo naši otroci najboljše pogoje za pridobitev čim več znanja in hkrati, da bi bili uspešni pri usvajanju tega. Želimo jim omogočiti visoko izobrazbo, ki je znanstveno priznana in jim s tem dati lepo popotnico za srečno življenje. Občutek odgovornosti in prepičanje, da delujemo, kot je najboljše za otroka, nas prisilita, da začnemo že zelo zgodaj skrbeti za njihovo izobraževanje in jih v najzgodnejšem otroštvu vključujemo v razne popoldanske aktivnosti. Ne pozabimo, da je vrtec vzgojno-izobraževalna inštitucija, v kateri otrok preživi tudi do 9 ur na dan. Ko prevzamemo otroka iz vrtca, nam ostane le še nekaj ur preden začnemo z večernim ritualom in pripravo otroka na spanje. Da bi vmes našli čas še za, recimo popldansko francoščino, je to več kot preveč umsko usmerjenih aktivnosti za en dan.
Ali smo res prepričani, da bo otrok pridobil več kvalitetnega znanja, če se bo iz dneva v dan udeleževal raznih krožkov, tečajev in ostalih aktivnosti v popoldanskem času? Četudi so te aktivnosti zelo kvalitetne in otroku zanimive ter se jih rad udeležuje, je potrebno najti pravo mero, saj je otrok na koncu svojega »delovnega dne« že precej utrujen. Pričakovanja, da svoj dan nadaljuje v zaprtem prostoru, mirno sedečem položaju, je skoncentriran, so prezahtevna. Zato sta skrbna izbira in prava mera popldanskih obveznosti nujni, v kolikor želimo, da bodo naši otroci imeli srečno in zdravo otroštvo.
»NOV« NAČIN UČENJA...
S kakšnim pristopom lahko otroka motiviramo, da je vedoželjen? Kako spodbudimo radovednost in mu omogočimo pogoje, da znanje dobesedno vsrkava? Skozi igro! Igra je temeljna otrokova pravica. Hkrati pa njegova »obveznost«. Zdravo, veselo, igrivo in sproščeno otroštvo je temelj lepe prihodnosti. Pravilen razvoj otrokovih možganov je odvisen od mnogih dejavnikov, eden teh je gibanje. Skozi igro, gibanje, prijetno vzdušje polno smeha in ljubezni, bo otrok kipel od hormonov sreče in bo motiviran za raziskovanje in pridobivanje informacij. Na ta način bo razvijal logično razmišljanje in znal povezovati pridobljene informacije, kar je zlata vredna investicija v njegovo prihodnost. Otroka moramo naučiti razmišljati in ne siliti v učenje informacij na pamet.
Jesper Juul: »Otroke še vedno bremenimo z odgovornostjo, kakršno so sicer nase pripravljeni prevzeti redki starši, politiki, vzgojitelji, učitelji ali terapevti. Tega ne počnemo, ker bi imeli slabe namene. Nasprotno! Svoje otroke ljubimo in verjamemo, da morajo odgovornost prevzemati na svoja pleča zato, da bi zoreli. Toda logika je pomanjkljiva.« (Juul, 13-14)
Viri:
- Juul, J. 2010, Kompetentni otrok – Družina na poti k novim temeljnim vrednotam, Didakta Radovljica 2010 - Ogorevc, M. 2011, Sodobna bioterapija s poudarkom na karmični diagnostiki in integralni biorgonomiji, samozal. 2011